Dolg opis
Spominjarije so sproščeno pripovedovanje o otroštvu in zgodnji mladosti enega najvidnejših slovenskih igralcev. Polde Bibič spregovori na primer o skrivnostni očetovi smrti, materi, prvi zaljubljenosti, starodavno obarvanem življenju v Žabji vasi, strašljivem pohodu v jamo, imenovano Pekel, in o bolj strašljivih vojnih dogodkih, na primer o bombardiranju Maribora. V pripoved je vpletel tudi zanimive dogodke iz svojega poznejšega življenja, popisal pa je tudi vrstnike, ki so se pozneje s svojim ustvarjanjem zapisali v slovensko zgodovino.
Iz vsebine:
Po temí prva podoba prebujajočega se spomina
deskasto sivo dno presekano s špranjami
enakomerno si sledijo črne črte
nekatere zevajo
pod špranjami v globini s peskom posuta ploskev
čemim na gredlji rok naslanjam se na voljni topli blazini dojk
črne navpične vzporednice ob strani niso prazne razpoke kot spodaj
marveč kovinske palice podobne špranjam
zgoraj spet povezane s črno črto kovinsko letvijo
nad njo se mi bližata roki me dvigneta čez
na oni strani enako kobacalasto bitjece
vesel sem ga
Takšen je prvi zaris, ohranjen v spominu kot slabo osvetljen izstrižek iz že obledelega filma, neoster, razmazan. To se mi je dogajalo na našem domu v Studencih, nasproti Jožefove cerkve. Ruška cesta 87 .
Stavba stoji še danes. Prav tako kot hiša v Ciril Metodovi ulici, kjer sem se rodil. Obe sta nedopustno zanemarjeni. Pred dvema letoma sem si ju šel ogledat. Hiša na Ruški je prenaseljena z delavci z juga. Balkanski hrup in balkanska zanemarjenost.
Polde Bibič (tudi Leopold Bibič), slovenski gledališki in filmski igralec, pedagog in pisec memoarske proze, rojen 3. februarja 1933 v Mariboru.
Leta 1953 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in se nato vpisal na študij gledališke igre AIU v Ljubljani v letnik prof. Vide Juvanove. Danes stanuje v Medvodah. Leta 1961 je diplomiral na AGRFT, že v času študija pa je debitiral v vlogi ilegalca v Čapovem filmu Trenutki odločitve.
Je upokojeni član SNG Drame Ljubljana (kjer je bil od 1977 – 1981 ravnatelj). Deloval je tudi v Ljubljanskem mestnem gledališču. Med letoma 1973 in 1977 je bil profesor za dramsko igro na ljubljanski AGRFTV. 1979 je bil izvoljen kot izredni profesor za predmet dramske igre na AGRFTV. V letih 1981 – 1985 pa je bil tudi predsednik ZDUS-a in do leta 1982 predsednik Zveze združenj dramskih umetnikov Jugoslavije. Leta 1984 je bil slavnostni govornik na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu.
Upokojil se je leta 1995. Njegovo ustvarjanje v gledališču zajema zelo bogat in raznolik repertoar izjemnih igralskih stvaritev. Širši javnosti pa je znan tudi po svojih številnih vlogah v slovenskih filmih, televizijskih in radijskih igrah in nadaljevankah. Širši javnosti je znan po vlogah v filmih: Moj ata, socialistični kulak (1987), Cvetje v jeseni (1973), Ne joči, Peter (1964), Primož Trubar (1985).
Polde Bibič je med pomembnejšimi nagradami dobil Prešernovo in Župančičevo nagrado ter nagrado Borštnikov prstan.