Anton Velušček (ur.) : Spaha
Podrobnosti knjige
humanistika in družboslovje / naravoslovje, tehnika, matematika
Spaha Anton Velušček (ur.)V znanstveni monografiji so predstavljeni rezultati arheoloških raziskav na višinskem naselju Spaha nad Brezovico pri Predgradu, ki jih je med letoma 1979 in 1984 vodila Greta Hirschbäck-Merhar iz Pokrajinskega muzeja Kočevje. Pri pripravi monografije je sodelovalo 11 avtorjev iz Slovenije in Italije.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | ZRC SAZU |
Zbirka | Opera Instituti Archaeologici Sloveniae |
Leto izdaje | 2011 |
Strani | 296 |
Jezik | angleški, slovenski |
Tip datoteke | |
ISBN | 9789612545758 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Analiza keramičnega gradiva je pokazala, da je bilo najdišče poseljeno v obdobjih savske skupine, lasinjske kulture, horizonta keramike z brazdastim vrezom in KŽG. V 16. stoletju po Kr. je bilo na vrhu Spahe kresišče. Podana je tudi absolutna kronologija za neolitsko in zgodnejše eneolitsko obdobje celinske Slovenije. Analiza številnih odlomkov žrmelj je pokazala, da izvirajo iz kamnine, ki leži manj kot 2 km proč od Spahe pri Knežji Lipi. Zato je bila postavljena je teza, da so na Spahi, 826 m n. m., živeli ljudje, ki so iskali tovrstno surovino in z njo oskrbovali sočasne poljedelske skupnosti v Beli krajini. Analize drugih najdb iz kamna so pokazale, da so v obdobjih mlajšeneolitske in eneolitske poselitve na Spahi obstajali stiki na dolge razdalje predvsem v smeri proti Balkanu, v določenem obdobju morda tudi s severno Italijo. Zanimiva je predvsem sekira iz »belega kamna«, ki posnema obliko čevljarskega kopita. Z najdišč prve polovice 5. tisočletja pr. Kr. na zahodnem in osrednjem Balkanu ji pripisujejo vlogo nadomestka za bakreno orodje. Pomembneje je, da sekira s Spahe z omenjenih območij zelo verjetno izvira. Kot kaže keramika, naj bi tudi prvi naseljenci na Spaho prišli z vzhoda oz. jugovzhoda najverjetneje nekje z južnopanonskih ravnic. O povezavi med bakrom in omenjeno kamnito sekiro govori tudi karta razprostranjenosti bakrenih sekir tipa Pločnik. Slovenskim najdiščem najbližja sekira tega tipa je najdena takoj čez mejo pri Čatežu. Postavljena je teza, da so bili najzgodnejši, a tudi kasnejši naseljenci na Spahi, kot tudi v osrednji in južni Sloveniji pravzaprav iskalci bakra. Prvi v tem delu Evrope. V monografiji dobimo podatke tudi o nedavno odkritih jamskih najdiščih v južni Sloveniji.