Slavko Pregl : Nekoč bo vse drugače

Dolg opis

Po hudomušnih zbirkah basni Petelin na gnoju (2008) in Čudni časi (2011) se živalskemu življu v tokratni Preglovi zbirki Nekoč bo vse drugače sramežljivo pridružuje še v tem svetu vse bolj zardevajoča Morala.

Ta, kakopak, s svojim treznim in pravičniškim pogledom osmisli vsakršno dogajanje, ki sega v samo osrčje današnje družbene stvarnosti, in nam iz rokava smelo trosi humorne in v isti sapi koristne napotke za življenje sredi zverinjaka, v katerem smo se znašli.

Sijajno branje za vse tiste, ki jim je mar za moralo, in še zlasti nujno za vse tiste na vodilnih položajih, ki so jo nekje na poti izgubili. MORALA (zardeva, se muza): dobro blago se samo hvali.

Slavko Pregl je mladinski pisatelj, pripovednik, basnopisec, založnik in urednik. Piše kratko in povestno prozo za mladino in tudi odrasle. Objavlja prozna dela, basni, satirične in humoristične tekste, poljudnoznanstvena dela.

Rodil se je 9.9.1945 v Ljubljani. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, zaposlen je bil v založbi Mladinska knjiga, kasneje pa kot samostojni založnik, direktor založbe EWO in samozaposleni v kulturi. Do pred kratkim je bil predsednik društva Bralna značka, podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, trenutno pa še vedno predsednik Društva slovenskih pisateljev in podpredsednik Foruma 21.

Z novinarskim in literarnim delom je začel v gimnaziji, ko je deloval kot urednik šolskega glasila. Ves čas urednikovanja se je ukvarjal s pisanjem. Pisal je humoristične črtice, basni, povesti, satire, ki so najprej izhajale v revijah in časopisih in za katere je dobil tudi več priznanj. Leta 1972 je dobil Srebrno ćivijo na jugoslovanskem festivalu humorja in satire v Šabcu za zgodbo Zadnja želja. Osvojil je tretjo nagrado na jugoslovanskem natečaju Radoje Domanovič v Beogradu leta 1973 za zgodbo Razkošje v glavi. Leta 1978 je usvojil drugo nagrado za satiro na natečaju Primorskega dnevnika.

Za satiro je leta 2003 prejel nagrado Grand prix Aleko na mednarodnem tečaju v Sofiji. Prejel je tudi Levstikovo nagrado leta 1978, Večernico za knjigo Srebro iz modre špilje leta 2004 in Desetnico leta 2005 za knjigo Usodni telefon.

Za njegova dela je značilen realističen način pisanja. Jezik je primeren otrokovi starosti, je preprost, šegav. Uporablja veliko besednih zvez in dialogov, ki zvenijo smešno, veliko pridevnikov in števnikov, s pomočjo katerih na kratek, a duhovit način opiše dogodke, predmete, stvari, kraj dogajanja itd. Piše predvsem zabavne in napete pripovedi o mladih ter njihovih problemih s svetom odraslih. Za njegova mladinska dela so značilna vedrina, radoživost in humor. Med njegovimi številnimi deli izstopajo predvsem pripovedi o duhovitih skupnih pustolovščinah. Ker ne mara ponarejenega življenja, v svojih mladinskih knjigah ničesar ne olepšuje. Njegovi literarni junaki vedno temeljijo na resničnem življenju. V njegovih mladinskih delih je večkrat mogoče zaslediti temo, kako starši oziroma starejši gledajo na mlajšo generacijo in pa, kakšen odnos imajo starši in otroci med seboj. Slavka Pregla vodi pereč motiv mladostnikov in otrok s problemi v družini in družbi.