Dolg opis
Do bolečine napeto prozno strjenko zatreseta sprijaznjenost in prostodušen pogum petnajsterice podhranjenih dečkov, potem ko jih sprejme odročna vas sredi gora – in jih takoj nato zapusti.
Vaščani v dušečem molku zbežijo pred grožnjo epidemije. Izdaja orjaških razsežnosti se sedaj kakor zver podrgne ob drobna telesa zapuščenih otrok. V oklepu nenavzočnosti in drevesnega morja nad glavami sklenejo preživeti.
Potrgajte poganjke, postrelite otroke je presunljiv prvenec Nobelovega nagrajenca za književnost – v njem se ugnezdijo kolektivna norost vojne, ki preplavi gube človeških čustev, dvoličnost, nečlovečnost in odmerjen jezik, ki pripoveduje kakor kretnje v mokrem lesku mesečine … Čudežno.
Kenzaburō Ōe se je rodil v čas, ki je (roko na srce, ne le) odraščajoče poganjke soočil z nenadejanim preobratom: pisalo se je leto 1945, ko je moral japonski cesar, še malo prej »živeči bog«, brezpogojno kapitulirati. Pisateljev prvi prozni izdelek moremo bržčas razumeti (tudi) kot odmev (te) družbenopolitične salte – kot parabolo razpadle tradicije in izgube zaupanja v narodovo vodstvo. Pripadnik maloštevilne skupnosti levičarsko navdahnjenih intelektualcev je odtlej ostajal oster kritik povojne obsedenosti z Zahodom in "groteskno nabrekle potrošniške družbe".
Besedilo je v izvirniku izšlo leta 1958 in je v slovenščino pretočeno iz japonskega jezika.