Marguerite Yourcenar : Splet večnosti
Podrobnosti knjige
Sodobni romani (20. in 21. st.)
Splet večnosti Marguerite YourcenarRoman Splet večnosti (1988) je zadnji, nedokončani del družinskega triptiha Labirint sveta in dopolnjuje že prevedeni knjigi V pobožen spomin (1974) in Severni arhivi (1977). V njem se Marguerite Yourcenar posveti življenjski zgodbi svojega očeta, svetovljana, ljubitelja mondenih letovišč, igralnic in žensk, a tudi nekonvencionalnega starša, ki svojo hčer ob večerih uvaja v francosko književnost, jo v Parizu spremlja v gledališča, muzeje, na koncerte.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | Beletrina |
Zbirka | eBeletrina |
Prevod | Saša Jerele |
Leto izdaje | 2016 |
Strani | 313 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | epub |
ISBN | 9789612841850 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Roman Splet večnosti (1988) je zadnji, nedokončani del družinskega triptiha Labirint sveta in dopolnjuje že prevedeni knjigi V pobožen spomin (1974) in Severni arhivi (1977). V njem se Marguerite Yourcenar posveti življenjski zgodbi svojega očeta, svetovljana, ljubitelja mondenih letovišč, igralnic in žensk, a tudi nekonvencionalnega starša, ki svojo hčer ob večerih uvaja v francosko književnost, jo v Parizu spremlja v gledališča, muzeje, na koncerte. Vendar je resnična junakinja romana Jeanne, žena baltskega skladatelja Egona de Revala, protestantka in pisateljica, katere lepota in duhovna širina sta prevzeli tako Michela, ki se je z njo zapletel v razmerje, kot Marguerite. Rahločutno in bleščeče izrisani ljubezenski trikotnik, ki se prelomi v mračne tone prve svetovne vojne, je ganljiv sklep mojstričinega opusa in ponuja neprecenljiv vpogled v genezo njene osebnosti.
Marguerite Yourcenar (1903-1987) sodi med najpomembnejše avtorje francoske literature 20. stoletja. Živela in pisala je odmaknjeno od literarnih krogov in mod. Intenzivno se je posvečala študiju zgodovine in starejše, zlasti klasične umetnosti. Leta 1980 je bila kot prva ženska izvoljena v Francosko akademijo. Svetovno slavo je dosegla z zgodovinskima romanoma Hadrijanovi spomini (1951) in Opus nigrum (1968). V njeni zapuščini najdemo poleg pripovedne proze, poezije in dramatike tudi filozofske in literarnozgodovinske eseje.