Walter Benjamin : Usoda in značaj
Podrobnosti knjige
Spisi, proza, fragmenti
Pričujoči izbor iz raznolikega in vplivnega opusa nemškega misleca Walterja Benjamina razgrinja raznolikost Benjaminovega pisanja in prvič v slovenščini prinaša številna ključna besedila. Izbor izrazito nagovarja širše bralstvo, saj združuje besedila, s katerimi nas Walter Benjamin, ki je sicer pogosto obravnavan kot precej hermetičen avtor, mehko vpelje v lastni opus in metodo.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | Beletrina |
Zbirka | eBeletrina |
Prevod | Peter Gorenšek, Milka Petrovec-Fuhrmann, Aleš Šteger, Samo Tomšič, Tadej Troha |
Spremna beseda | Tadej Troha |
Leto izdaje | 2016 |
Strani | 328 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | epub |
ISBN | 9789612842512 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Pričujoči izbor iz raznolikega in vplivnega opusa nemškega misleca Walterja Benjamina razgrinja raznolikost Benjaminovega pisanja in prvič v slovenščini prinaša številna ključna besedila. Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi del podaja številne doslej neprevedene ali zgolj revijalno objavljene temeljne teoretske spise iz različnih obdobij Benjaminovega ustvarjanja. Drugi del združuje dve daljši literarni besedili - "Moskovski dnevnik" in "Berlinsko otroštvo okrog devetnajststo". Zaključni razdelek s fragmenti nas v morda najbolj čisti obliki sooči z jedrom Benjaminovega ustvarjanja, z njemu lastnim soočanjem z materialom sveta. Izbor izrazito nagovarja širše bralstvo, saj združuje besedila, s katerimi nas Walter Benjamin, ki je sicer pogosto obravnavan kot precej hermetičen avtor, mehko vpelje v lastni opus in metodo. Naj gre za portrete Moskve ali Berlina, teoretsko obravnavo Miki Miške ali Charlesa Chaplina - Benjaminova misel s silno vizionarsko prodornostjo ne nagovarja zgolj dilem polpreteklosti, marveč predvsem naš čas.
Walter Benjamin (1892–1940) je študiral filozofijo in živel pozneje kot prevajalec in pisatelj v Berlinu. 1933 je emigriral v Pariz. 27. septembra 1940 si je na begu pred gestapom blizu špansko-francoske meje vzel življenje. Njegova dela predstavljajo enega osrednjih miselnih dogodkov prve polovice dvajsetega stoletja.