László Földényi : Hvalnica melanholiji
Podrobnosti knjige
Po treh desetletjih se Földényi v novi knjigi vrača k tej isti temi, da bi raziskal, ali je melanholija v sodobni užitkarski družbi sploh še relevantna. Iz tega zornega kota avtor v svoji bogato ilustrirani knjigi preiskuje različne aspekte sodobne umetnosti, kjer svojo pozornost namenja tako posameznim umetnikom, pisateljem, arhitektom, fotografom, ter filmarjem − kot tudi prehodu analogne dobe v digitalno, ki je radikalno spremenila naše dojemanje na vseh področjih vsakdana.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | Beletrina |
Zbirka | eBeletrina |
Prevod | Gabriela Gaal |
Leto izdaje | 2018 |
Strani | 260 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | epub |
ISBN | 9789612844639 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Leta 1988 je izšla Földényijeva Hvalnica Melanholiji v nemščini in avtorja predstavila nemško govorečemu občinstvu. Po treh desetletjih se Földényi v novi knjigi vrača k tej isti temi, da bi raziskal, ali je melanholija v sodobni užitkarski družbi sploh še relevantna. Iz tega zornega kota avtor v svoji bogato ilustrirani knjigi preiskuje različne aspekte sodobne umetnosti, kjer svojo pozornost namenja tako posameznim umetnikom − kot sta Anselm Kiefer in Francis Bacon, pisateljem, kot je W. G. Sebald, arhitektom, kot je Peter Zumthor, fotografom, kot je Hans-Peter Feldmann, ter filmarjem, kot je Stanley Kubrick −, kot tudi prehodu analogne dobe v digitalno, ki je radikalno spremenila naše dojemanje na vseh področjih vsakdana. Földényijev zorni kot se širi od popolnoma osebnih opažanj in izkušenj k časovno kritičnemu horizontu, pri čemer lahko knjigo beremo kot tožbo nad izgubo metafizičnega občutka v današnjem času.
László F. Földényi (1952) je madžarski esejist, kritik, prevajalec in predstojnik katedre za teorijo umetnosti na Akademiji za filmsko in gledališko umetnost v Budimpešti. Njegova dela so prevedena v več jezikov. Je urednik madžarske izdaje zbranih del Heinricha von Kleista in se že dalj časa ukvarja z odnosom evropske mistike do klasične avantgarde 20. stoletja. Je član nemške Akademije za jezik in književnost, od leta 2014 pa tudi član njenega predsedstva.