Michel Husson : Čisti kapitalizem

Dolg opis

»V naslovu te knjige je zgoščena njena bistvena teza: sodobni kapitalizem teži k čistemu delovanju in postopoma odmetava vse ‘togosti’, ki bi ga lahko regulirale ali omejevale. Pri tem ne gre toliko za vrnitev kapitalizma k zgodnejšim zgodovinskim oblikam kakor za to, da se čedalje bolj ujema s svojim konceptom. To gibanje se izraža v dveh velikih tendencah: ‘ponovnem poblagovljanju’ delovne sile in postopnem oblikovanju svetovnega trga. Gre torej za kapitalizem brez pridevnika, pa čeprav je lahko za poimenovanje njegove trenutne faze prikladen izraz neoliberalni kapitalizem. Zavrniti moramo delne teoretizacije, ki v ospredje potiskajo ta ali oni vidik in potem govorijo o globaliziranem, financializiranem, patrimonialnem, delničarskem ali kognitivnem kapitalizmu.« 
- Iz knjige

Michel Husson je eden redkih še živečih marksistov (poleg njega nam na misel pridejo le Étienne Balibar ter avtorski dvojec Gerard Duménil in Dominique Lévy), ki se upirajo sicer že skoraj pregovorni hermetičnosti francoskega intelektualnega prostora, marksističnega in siceršnjega, ter sodelujejo tudi v teoretskih razpravah na mednarodni ravni. Slovenskemu bralcu se je že predstavil v dialogu s Kostasom Lapavicasom o primerni strategiji izhoda iz trenutne krize evropskih povezav v družbeno in okoljsko vzdržnejši sistem, pri čemer je v nasprotju s sogovorcem zagovarjal politično povezovanje sindikatov in delavskih strank na evropski ravni, Čisti kapitalizem pa je njegov prvi daljši spis, ki smo ga dobili v prevodu. Knjiga združuje Hussonove teoretske in analitične prispevke, objavljene na različnih mestih v zadnjem desetletju, skupaj pa tvorijo celovito kritiko tega, kar opredeli kot »čisti kapitalizem«. Hussonov nasprotnik tako ni, kakor običajno na levici, kapitalizem v nekem obdobju svojega zgodovinskega razvoja, temveč kapitalizem kot tak, brez pridevnika, kapitalizem, o katerem Husson pravi, da vodi zgolj v množično pavperizacijo ter periodične gospodarske in finančne krize. Zato njegov odgovor niso poskusi regulacije, discipliniranja ali humaniziranja kapitalizma, ki so, kot pravi sam, obsojeni na neuspeh, temveč »čisti protikapitalizem«.