Ivan Sivec : Atila, šiba božja
Podrobnosti knjige
Ljubezenski romani / Zgodovinski, vojni, pustolovski romani
Atila, šiba božja Ivan SivecPovest o propadu rimskega cesarstva na našem ozemlju
Atila ni bil samo vladar vseh Hunov, temveč je podjarmil mnoga druga ljudstva, na višku slave pa je začel prodirati tudi v naše kraje. Na bojni pohod proti Mediolanu (Milanu) se je odpravil skozi Poetoviono, Celeio, Atrans in Emono (Ptuj, Celje, Trojane in Ljubljano), ob tem pa je vse kraje požgal do tal. V Rim se je v bistvu napotil po nevesto, cesarjevo sestro Honorijo, ves čas pa je imel pred očmi tudi lepo Burgundko Ildiko. Bo Atili uspelo zasesti rimski prestol ali pa bo po številnih spletkah našel svoj zadnji dom prav pri nas?
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | ICO |
Zbirka | Zbirka Slovenska zgodovina; št. 6. Rimljani na naših tleh; 4 |
Spremna beseda | dr. Rajko Bratož |
Leto izdaje | 2014 |
Strani | 474 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | epub |
ISBN | 9789616868457 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Atila ni bil samo vladar vseh Hunov, temveč je podjarmil mnoga druga ljudstva, na višku slave pa je začel prodirati tudi v naše kraje. Z obema rimskima cesarstvoma je imel na začetku še prijateljske odnose, po vojaškem posegu v Galiji pa se je odločil zadeti Rim naravnost v srce. Na bojni pohod proti Mediolanu (Milanu) se je odpravil skozi Poetoviono, Celeio, Atrans in Emono (Ptuj, Celje, Trojane in Ljubljano), ob tem pa je vse kraje požgal do tal. V Rim se je v bistvu napotil po nevesto, cesarjevo sestro Honorijo, ves čas pa je imel pred očmi tudi lepo Burgundko Ildiko. Bo Atili uspelo zasesti rimski prestol ali pa bo po številnih spletkah našel svoj zadnji dom prav pri nas?
Dr. Rajko BRATOŽ je o povesti ATILA, ŠIBA BOŽJA zapisal:
»Huni, zlasti njihov legendarni kralj Atila, so bili že doslej večkrat predmet različnih umetniških upodobitev. Kot ljudstvo, ki je s svojo rušilno močjo najprej obvladalo številna germanska ljudstva, nato pa postalo smrtna grožnja tedaj oslabelemu, na dva dela razdeljenemu rimskemu cesarstvu, so se kljub kratkotrajnosti svoje dominacije globoko vtisnili v zgodovinsko in kulturno zavest evropskega prostora. Pisatelj Ivan Sivec je v zgodovinskem romanu zajel štiriletni časovni izsek od 449 do 453, od viška hunske moči in Atilovih razmišljanj o svetovni prevladi, pa do njegove smrti. Pri tem pa je po načelu pesniške svobode to zgodovinsko temo obdelal pisateljsko dokaj spretno.«