Skoči na vsebino

Liljana Burcar : Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe

Podrobnosti knjige

humanistika in družboslovje

Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe Liljana Burcar

Teoretska in družbenokritična študija o institucionalnem patriarhatu in vprašanju emancipacije žensk, ki ne zapada v posplošene ideološke prikaze obravnavanih tematik, temveč se opira na podrobne analize primerov in njihovo širšo zgodovinsko umeščenost.


Lastnost Vrednost
Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Spremna beseda Cvetka Hedžet Toth
Leto izdaje 2016
Strani 376
Jezik slovenski
Tip datoteke epub
ISBN 9789617003116

Izvodov na voljo:


  • Prost
  • Prost
  • Prost
  • Zaseden

    Še 3 dni 35 min in 6 sekund

Pokukaj v knjigo

Liljana Burcar: Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe
Liljana Burcar: Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe
Pokukaj v knjigo ...

Dolg opis

Teoretska in družbenokritična študija o institucionalnem patriarhatu in vprašanju emancipacije žensk, ki ne zapada v posplošene ideološke prikaze obravnavanih tematik, temveč se opira na podrobne analize primerov in njihovo širšo zgodovinsko umeščenost.

Kot politično-ekonomski in s tem družbeni ureditvi sta socializem in kapitalizem uveljavila različna pogleda na identiteto, možnost delovanja in samouresničenja žensk, pri čemer sta jima podelila različni vrsti družbeno-ekonomskega državljanstva in socialnih pravic. Za socializem je značilno, da je sistematično zarezal v patriarhalno tkivo kapitalistične družbe in odpravil spone institucionalnega patriarhata, ki določa tudi naravo vezi v družinskih skupnostih. Vizijo pravične družbe in emancipacije žensk je prvenstveno gradil na strukturno-vsebinski ravni, s tem pa na sistemski in splošno uveljavljeni družbeno-ekonomski emancipaciji žensk. Za kapitalizem v vseh njegovih oblikah, vključno s socialdemokratično in neoliberalno različico, pa je značilno, da patriarhat sistematično utrjuje in poglablja, saj je ta neposredno povezan s prisvajanjem in akumulacijo pozasebljenega kapitala (zgornje plasti piramidno ponastavljene družbe), ki izhaja iz ustvarjanja različno podplačane ali neplačane in hierarhično segmentirane delovne sile. Pri teh procesih institucionalni patriarhat s svojo konstrukcijo spolnih razlik in iz tega izhajajoče porazdelitve vlog med moškimi in ženskami igra eno od ključnih vlog.

Razčlenjevanje teh procesov in njihova umestitev v obdobje, ki je sledilo uničenju socializma v našem prostoru in širše, je temeljno vodilo pričujoče razprave. Njen namen je pokazati na razliko med družbeno-ekonomskim položajem, statusom in pravicami žensk v socializmu nasproti kapitalizmu, v ospredje postavlja kolektivno zavedanje in emancipacijsko znanje, ki je bilo v zadnjih 20 letih ne le potvorjeno, ampak sistematično izbrisano, seveda zaradi (različno sponzoriranih oblik) zagovora kapitalističnih družbenih odnosov.


Povezane knjige


Vlado Began: Katoliška cerkev: demonska ali božanska struktura?
Vlado Began: Katoliška cerkev: demonska ali božanska struktura?
Vlado Began
Katoliška cerkev: demonska ali božanska struktura?
Nadia Roncelli: Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes
Nadia Roncelli: Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes
Nadia Roncelli
Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes
Danijel Grafenauer: Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes
Danijel Grafenauer: Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes
Danijel Grafenauer
Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes
Zarika Snoj Verbovšek: Rado Ludovik Lenček - humanist, učenjak, domoljub
Zarika Snoj Verbovšek: Rado Ludovik Lenček - humanist, učenjak, domoljub
Zarika Snoj Verbovšek
Rado Ludovik Lenček - humanist, učenjak, domoljub
Janja Vidmar: Velika pustolovščina
Janja Vidmar: Velika pustolovščina
Janja Vidmar
Velika pustolovščina
Boštjan Videmšek: Mir in vojna
Boštjan Videmšek: Mir in vojna
Boštjan Videmšek
Mir in vojna

Prijavite se na e-novice

Source