Gustave Le Bon : Psihologija množic
Podrobnosti knjige
Priročniki / humanistika in družboslovje / management
Psihologija množic Gustave Le BonŠtudija vsakdanjega mišljenja
Psihlogija množic je eno najbolj vplivnih del v zgodovini socialne psihologije, v njej pa avtor raziskuje temeljna načela velikih shodov ljudi in druge značilnosti množičnih pojavov, kot so anonimnost brez odgovornosti, nalezljivost in sugestibilnost. Le Bon podrobno izriše način, kako množica razmišlja in sklepa, pojasni njeno impulzivnost, razdražljivost, nezmožnost presoje, pretirano čustvovanje, domišljijo in sredstva, ki jih še danes uporabljajo vodje v svojih govorih za prepričevanje množic, nasproti temu pa postavi neodvisno razmišljanje posameznika.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | Založba UMco |
Zbirka | Angažirano |
Prevod | Anja Radaljac |
Spremna beseda | Lenart J. Kučić |
Leto izdaje | 2018 |
Strani | 227 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | epub |
ISBN | 9789617050141 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Ena največjih in najvplivnejših knjig s področja socialne psihologije.
Psihologija množic nas poučuje o splošnih značilnostih in mentalni povezanosti množice, njeni morali, idejah, predstavah, mnenjih …
Psihologija množic: študija vsakdanjega mišljenja francoskega socialnega teoretika Gustava Le Bona je eno najbolj vplivnih del v zgodovini socialne psihologije, ki raziskuje temeljna načela velikih shodov ljudi in druge značilnosti množičnih pojavov, kot so anonimnost brez odgovornosti, nalezljivost in sugestibilnost. Knjiga podrobno izriše način, kako množica razmišlja in sklepa, pojasni njeno impulzivnost, razdražljivost, nezmožnost presoje, pretirano čustvovanje, domišljijo in sredstva, ki jih še danes uporabljajo vodje v svojih govorih za prepričevanje množic.
Le Bon v Psihologiji množic predstavi nezavedno, pogosto iracionalno delovanje večjih skupin ljudi, nasproti temu pa postavi neodvisno razmišljanje posameznika. Avtor jasno pokaže, kako se vedenje posameznika spremeni, ko postane del množice in razloži, zakaj posamezniki postanejo nepremišljene entitete črede – divjaki, ki jih ženejo primitivni nagoni in čustva –, in so pripravljeni lastne interese žrtvovati v zameno za kolektivne.
Zgodovina dokazuje, da je potrebno veliko časa, da se neka ideja ugnezdi v umu množice, toda prav tako dolgo traja tudi to, da jo iztrebimo. Le Bon je prepričan, da je množico mogoče z neko naključno idejo podzavestno in brez koherentnega razmisleka pripraviti k herojskim pa tudi h kriminalnim dejanjem.
Ideje te knjige so uporabili (in še uporabljajo) številni voditelji, z njimi pa so se za svoje nečedne namene okoriščali tudi največji diktatorji 20. stoletja. Psihologija množic tako še danes jasno kaže na to, da poglobljena znanja o delovanju množic pri oblastnih strukturah obstajajo že dolgo časa.
»Vsaka študija vedenja množic, popularne psihologije, fašizma itd. bi se morala začeti z Le Bonovim delom.«
– Anson Rabinbach, prof. zgodovine na univerzi Princeton
GUSTAVE LE BON (1841–1931), francoski doktor medicine, socialni psiholog, sociolog, antropolog, izumitelj in amaterski fizik, je oče študija psihologije množic. Bil je najvplivnejši teoretik na področju vedenja in psiholoških značilnosti množic.
Le Bon je verjel, da je poznavanje psihologije množic nujno za dobro razumevanje zgodovine in narave človeka. Njegova knjižna dela, v skladu s časom v katerem je deloval, vsebujejo teorije rasne in moške nadvlade, narodnih značajskih potez, črednega vedenja in psihologije množic.
Njegov prvi večji knjižni uspeh je bilo delo Psihologični zakoni razvoja narodov (1894, sl. prevod 1913), kjer je zagovarjal tezo, da je zgodovina proizvod rasnega in narodnega značaja, prevladujoča sila socialnega razvoja pa so čustva in ne inteligenca. Najbolj poznan pa je po delu Psihologija množic iz leta 1895.