Alenka Furlan : Prebujanje I. del

Dolg opis

Der Ahnenpass ohne Reichsadler / rodovnik brez rajhovskega orla

Rodovnik, rodovna knjižica je praktičen prikaz, kako je potekala opredelitev arijskega ali nearijskega porekla v skladu s sprejetimi zakoni nemškega Tretjega rajha. Tovrstna zakonodaja pravne države je bila sprejeta v glavnem okoli leta 1935.

Tvorci zakonodaje o rasni čistosti, še bolj pa njeni izvajalci, so imeli velike težave že v sami Nemčiji. Izkazalo se je, da kriteriju čistega plavolasega in modrookega arijca že leta 1871 v prvič združeni Nemčiji ustreza le peščica prebivalcev na skrajnem severu velike države. To je bil rezultat desetletne raziskave barve kože, las in oči šoloobveznih otrok. Raziskavo je naročil politik in znanstvenik Rudolf Virchow. Ponovitve iste raziskave v vojski mu seveda že takrat niso dovolili izvesti2.

Sam politik ima nekam slovanski priimek. Temu dodajam še nočno moro arijskega rasizma, da je bila pravzaprav večina Slovanov po zunanjosti veliko bolj v skladu z arijskim idealom. S podobnim stanjem so se morali soočiti tudi tvorci rajha s Hitlerjem na čelu. Armada, potrebna za vojskovanje za prevlado nemške arijske rase, je zahtevala kompromis. Brez njega število čistih, plavolasih in modrookih nemških arijcev ne bi zadoščalo za potrebno množico vojakov. Kompromis2 v Nemčiji in v veliki meri v okupirani srednji Evropi so predstavljali mešanci – mišlingi (nem. Mischling). Biologija rojstnih podatkov za nazaj je bila namreč neizprosna. Prebivalci Nemčije so bili tako mešani, da je na koncu ostal edini kriterij za opredelitev judovska vera. 

Als nicht arisch gilt, wer von nicht arischen, insbesondere jüdischen Eltern oder Großeltern abstammt. … Elternteil oder ein Großelternteil der jüdischen Religion angehört hat.4 … prevod: Za nearijca velja vsak, katerega stari starši so nearijci, še posebej judovski starši ali stari starši. Zadostuje da eden izmed staršev ali starih staršev ni arijec. To se upošteva posebej, če je eden izmed staršev ali starih staršev judovske vere.

Edini kriterij za opredelitev ali si ali nisi Jud je bila javna odpoved judovstvu oziroma judovski religiji. Ta zadnja je bila v resnici samo predstopnja katoliške, ki je ne nazadnje tudi judovskega izvora. Skratka – razumi, kdor more ali mora. 

Seveda si kot mišling lahko končal v kakšni krvavi bitki za nore ideale, lahko pa si preživel. Kot Jud si imel bistveno manjše možnosti. V ozadju vsega je bilo seveda samo finančna moč oziroma bogastvo, ki ga je bilo potrebno odvzeti po vsaj navidezno civilizirani torej pravni poti. Judi, čeprav manjšina tudi med njimi, so bili lastniki tega bogastva potrebnega, kot vedno v zgodovini, najprej za stroške vojskovanja verskih in posvetnih poglavarjev.

Uvodna stran rodovnika vsebuje osnovne podatke imetnika tega nenavadnega potnega lista. Približno petina strani je namenjenega navodilom, o katerih kdaj drugič. Preostale strani služijo za prepis rojstnih listov in poročnih listov prednikov lastnika knjižice, vključno s pregledno tabelo prednikov na samem začetku.  Kopija iz leta 1944, ki jo imam na razpolago, je služila za rasno opredelitev takrat petnajstletnega brata Albina. Torej bi enako knjižico kot njegov brat, moral imeti tudi Vlado. Kaj se je z njo zgodilo mi ni znano. 

Leta 1945 je obstajala, tokrat samo za opredeljevanje politično čistih, podobna knjižica s platnicami rdeče barve. Privilegiji njenih lastnikov so se ohranili v drugi obliki istega nesmisla v naslednjem sistemu na podoben način. Platnice so bile namesto z orli okrašene s srpom in kladivom, da zvezde ne omenjam. Bogastvo je bilo še vedno najbolj obremenilna stvar, ki te je lahko stala glavo še do leta 1960. Rodovnik sicer ni bil potreben, kot tudi narod ne. Potrebna je bila samo čarobna beseda naš človek. Vse ostalo so bile bajke in povesti o Gorjancih, skratka že videno in že slišano v pretekli zgodovini.