Sašo Dolenc: Nove kratke zgodbe o skoraj vsem: o možganih, idejah in ljudeh

Biografije in spomini / Kratke zgodbe in esejistika / humanistika in družboslovje / naravoslovje, tehnika, matematika / zgodovina in geografija

Nove kratke zgodbe o skoraj vsem: o možganih, idejah in ljudeh Sašo Dolenc

“Razumljivo, a nikdar ceneno. Poučno, a nikdar pokroviteljsko. Enostavno, a nikdar trivialno. Poglobljeno, a nikdar zateženo.” (Ali Žerdin) “Nove kratke zgodbe o skoraj vsem so mentalni fitnes in zabaviščni park hkrati, Sašo Dolenc pa pravi čarovnik, ki navadnim smrtnikom težko razumljive enigme znanosti spreminja v slastne in hranljive bralne zalogaje, ne da bi se pomen izgubil v prevodu. Knjiga, ki jo odložimo pametnejši, kot smo jo vzeli v roke!” (Tina Košir) “Male zgodbe o velikih zgodbah … v najboljši tradiciji populariziranja znanstvene vednosti, njenih dosežkov, dilem in zagat.” (Mladen Dolar)

Lastnost	Vrednost
Založba	Kvarkadabra
Ilustracije	Ciril Horjak
Leto izdaje	2016
Strani	326
Jezik	slovenski
Tip datoteke	epub
ISBN	9789619407004

Izvodov na voljo:

Prost
Prost
Prost
Zaseden

Še 3 dni 35 min in 6 sekund

Sašo Dolenc: Nove kratke zgodbe o skoraj vsem: o možganih, idejah in ljudeh

Kupi Izposodi

Dolg opis

S PLATNIC:

“Razumljivo, a nikdar ceneno. Poučno, a nikdar pokroviteljsko. Enostavno, a nikdar trivialno. Poglobljeno, a nikdar zateženo.” (Ali Žerdin)

“Nove kratke zgodbe o skoraj vsem so mentalni fitnes in zabaviščni park hkrati, Sašo Dolenc pa pravi čarovnik, ki navadnim smrtnikom težko razumljive enigme znanosti spreminja v slastne in hranljive bralne zalogaje, ne da bi se pomen izgubil v prevodu. Knjiga, ki jo odložimo pametnejši, kot smo jo vzeli v roke!” (Tina Košir)

“Male zgodbe o velikih zgodbah … v najboljši tradiciji populariziranja znanstvene vednosti, njenih dosežkov, dilem in zagat.” (Mladen Dolar)

PREDGOVOR:

V enem zadnjih intervjujev pred smrtjo je Carl E. Sagan (1934-1996), ameriški astronom, znan tudi po nastopih v poljudnoznanstvenih televizijskih oddajah, povedal: »Našo civilizacijo smo postavili na temeljih znanosti in tehnologije, hkrati pa smo v stanju, da glede znanosti in tehnologije skoraj nihče ničesar ne razume. To je jasen recept za katastrofo.«

Da bi naša, na znanosti temelječa družba delovala, je pomembno, da se prav vsak državljan vsaj malo spozna tudi na znanost. Le tako ljudje ne bodo lahek plen interesnim skupinam, ki bi jih rade prepričale za ali proti vetrnim elektrarnam, za ali proti cepljenju, za ali proti sevanju radijskih oddajnikov, za instant shujševalne tablete, za nestrpnost ali za bližajoči konec sveta. Pri tem formalna izobrazba, četudi na univerzitetnem ali doktorskem nivoju, ni nobeno zagotovilo imunosti proti naivnosti. Celo ljudje, ki se poklicno ukvarjamo z znanostjo, smo danes prepogosto ozko usmerjeni in ne sledimo znanstvenim dognanjem, ki so le malo izven našega »vrtička«. Zanimanje za znanost, sledenje njenemu napredku na vseh področjih in branje poljudnoznanstvenih tekstov je tako potrebno za vse, od šolajoče mladine, preko nekvalificiranih delavcev do univerzitetnih profesorjev.

In ljudje, ki smo po naravi radovedna bitja, se z veseljem zanimamo za znanost, če nam jo le ne priskutijo dolgočasne strokovne razlage. Sašo Dolenc je prav gotovo eden najbolj veščih in najplodovitejših poljudnoznanstvenih piscev pri nas in hkrati edini, ki obvlada pisanje s tako širokega področja znanosti: od fizike, kemije, biologije, geografije, zgodovine in filozofije.

Bralcem bo ta čudovita, že tretja samostojna knjiga Saša Dolenca približala stare zgodbe iz znanosti in najnovejša znanstvena odkritja na najlepši možni način. Če citiram še Alberta Einsteina: »Znanost je čudovita reč, dokler si nam ni treba z njo služiti kruha«.

Samo Kreft, Ljubljana, september 2010.