Slavko Ciglenečki, Zvezdana Modrijan, Tina Milavec : Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu / Late Antique Fortified Settlement Tonovcov grad pri Kobaridu
Podrobnosti knjige
humanistika in družboslovje / naravoslovje, tehnika, matematika / zgodovina in geografija
Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu / Late Antique Fortified Settlement Tonovcov grad pri Kobaridu Slavko Ciglenečki, Zvezdana Modrijan, Tina MilavecNaselbinski ostanki in interpretacija / Settlement remains and interpretation
V knjigi so predstavljeni rezultati terenskih raziskav poznoantične naselbine Tonovcov grad pri Kobaridu, ki spada med najbolje ohranjene poznoantične naselbine v Sloveniji in na širšem območju vzhodnih Alp. Najprej je predstavljena lega same naselbine in njen današnji izgled, nato pa arheološka podoba Posočja v pozni antiki in mreža poti v tem obdobju.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | ZRC SAZU |
Zbirka | Opera Instituti Archaeologici Sloveniae |
Leto izdaje | 2011 |
Strani | 304 |
Jezik | angleški, slovenski |
Tip datoteke | |
ISBN | 9789612545840 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Terenske raziskave, ki so s presledki trajale od leta 1993 do 2005, so do sedaj odkrile ostanke treh poznoantičnih cerkva, več bivalnih zgradb in cisterne za vodo. V knjigi je v tekstu, z načrti in fotografijami predstavljena stratigrafska situacija na vseh izkopnih poljih (stavba 1, stavbi 2 in 3, sklop cerkva, cisterna), faze poselitve na posameznih izkopnih poljih in njihova časovna uvrstitev. Prvi razcvet poznoantične naselbine se je začel sredi 4. stoletja in trajal do prvih desetletij 5. stoletja. Objekti iz tega časa so bili sicer slabo ohranjeni zaradi močne gradbene dejavnosti v začetku 6. stoletja, najdeno pa je bilo bogato drobno gradivo. Življenje na naselbini je svoj vrh doseglo v začetku 6. stoletja. V tem času so bile na novo postavljene bivalne zgradbe ter kompleks treh, med seboj povezanih zgodnjekrščanskih cerkva. Kvaliteta ohranjenosti le-teh je omogočila širšo študijo o zgodnjekrščanski arhitekturi v jugovzhodnoalpskem in jadranskem območju. Naselbina je nato postavljena v širši okvir zahodne Sloveniji in Furlanije v pozni antiki. V času druge polovice 4. stoletja je predstavljala pomemben člen v obrambi ozemlja Italije pred vpadi s severa in z vzhoda, v 6. stoletju pa verski in upravni center staroselskega prebivalstva zgornjega Posočja. Njen zadnji višek sodi v sredino 6. stoletja, ko je imela pomembno vlogo v utrjevanju bizantinske oblasti po bizantinsko-gotskih vojnah. Propad naselbine lahko postavimo v začetek 7. stoletja.