Davorin Lenko : Psihoporn

Dolg opis

Kot pove že naslov, se zgodbe ukvarjajo z realnostjo, mesenostjo – a tudi duhovno in transcendentalno dimenzijo spolnosti. Tokrat ne več s prikazovanjem spolnosti same, temveč z »govorom o spolnosti«. Besedila, zbrana v avtorjevi drugi kratkoprozni zbirki, so namreč sestavljena iz golih dvogovorov oziroma izjav, pri tem pa se včasih esejistično približujejo predmetu obravnave in ga pregnetejo, drugič ga za trenutek razgalijo skorajda pesniško. V Psihopornu se Lenko kaže kot mojster dialoga, ki mu uspe brez vsakih »didaskalij« izrisati sceno, ustvariti razpoloženje in izrisati zapletene, bodisi človeško ranjene bodisi »zverinsko« karizmatične like.

Davorin Lenko (1984) je avtor dveh romanov in zbirke kratkih zgodb, ki sestavljajo nekakšno neuradno trilogijo o telesnosti: Telesa v temi (2013), Postopoma zapuščati Misantropolis (2016) in Bela pritlikavka (2017); pričujoča zbirka začenja nov cikel z naslovom Ženska.